Frida Kahlo in barve življenja

Preplet ljubezni, sovraštva in bolečine, ki je zaznamoval ljubezensko in
umetniško življenje Fride Kahlo!

Mehika, 1925: sedemnajstletna Frida Kahlo želi postati zdravnica, a ji huda avtobusna nesreča to onemogoči. Potem spozna Diega Rivero, slikarskega genija in ljubljenca umetniških salonov, v katerega se nesmrtno zaljubi. Z njim, ki jo spodbuja k slikanju, se potopi v svet umetnosti in se pozneje z njim tudi poroči. Vsa navdušena in energična se poda v novo življenje, polno veselja, a tudi bolečine in žalosti, saj ji Diego ne more ostati zvest, pa tudi hrepenenje po otroku ostane njena neizpolnjena želja.

Vsem preprekam navkljub pa se Frida ne odreče predstavi brezmejne ljubezni in tudi ne polnemu življenju, ki ga sooblikujejo veliki umi in umetniki njenega časa – od Picassa do Trockega, od Josephine Baker do Marcela Duchampa. Frida se postopoma popolnoma preda umetnosti, s slikami upodablja sanje, z njimi osmišlja življenje in kljubuje udarcem usode. Izjemna ženska, ki z osupljivo pojavnostjo, pisanimi tradicionalnimi oblačili in majevskim nakitom povsod vzbuja pozornost, sčasoma postane ena najboljših in najbolj prepoznavnih slikark v zgodovini.

Brez slik bi se mi že zmešalo. Pomagale so mi premagati žalost, bolečine in trpljenje. Kadar sem slikala, sem vsaj za tisti hip pozabila na vse mrtve otroke, Diegovo nezvestobo in bolečine v hrbtu. V svojih slikah, v številnih avtoportretih, ki sem jih ustvarila, sem se vsakič, kadar nisem več vedela, kdo natanko sem, vedno znova spet našla!
(Frida Kahlo, citat iz knjige)

Velike ženske. Velike zgodbe. Velike ljubezni.
Druge knjige iz zbirke: Slikarka, Coco Chanel in vonj ljubezni, Maria Callas