Guinnessova knjiga rekordov 2025

Izšla je nova GUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV ZA LETO 2025 – najbolje prodajana knjiga, ki izhaja vsako leto, do zdaj ima prodanih že 150 milijonov izvodov.

Letošnja izdaja je jubilejna, že 70. po vrsti!

V zadnjem letu smo obdelali več kot 29.000 prijav za rekorde, na teh 256 barvnih straneh pa je izbor najboljših 2115 rekordov (in več kot 1000 fotografij!), od tega je 80 % rekordov novih ali posodobljenih, od tega tudi 9 slovenskih.

Pred 70 leti sta enojajčna dvojčka Ross in Norris McWhirter (oba sta imela fotografski spomin) odprla pisarnico v zapuščeni telovadnici na londonski ulici Fleet Street. Zadala sta si nalogo, da bosta ‘žgoče prepire preusmerila v luč znanja’ in ustvarila referenčno knjigo, ki bi jo lahko uporabili za razreševanje sporov v britanskih pivnicah (in seveda pri tem oglaševala precej znano pivo). Kar sta na koncu ustvarila, je bil pravi mali založniški čudež.

Guinnessova knjiga rekordov, kot se je imenovala njuna mala zelena trda vezava, je imela premaz, odporen proti pivu, in brata sta jo brezplačno delila lastnikom pivnic. Pri kupcih se je izkazala za veliko uspešnico in po velikem povpraševanju javnosti je bila kmalu na voljo v knjigarnah. Tistega leta je postala božična uspešnica in založbi dala tako velik pospešek, da se je razširila v globalno medijsko podjetje z rekordno letno prodajo knjig v do 40 jezikih, obsežno mrežo družbenih medijev z milijoni oboževalcev in svetovalno službo, ki podiranje rekordov omogoča povsem novemu občinstvu.

VRHUNSKI USPEH
S to posebno izdajo knjige ob 70. obletnici se želimo pokloniti tej neverjetni dediščini in si pobliže ogledati, kako so se razširila naša obzorja, zlasti če nanje gledamo s stališča presežkov. Takšen način gledanja na svet skozi ‘naj’ – najdaljši, najvišji, najmočnejši in najmanjši – nam pokaže, kako se svet vrti, in hkrati nam vsem ponuja priložnost, da pustimo svoj pečat in da drugi ljudje občudujejo
naše dosežke, tako velike kot majhne.
Želimo pa se veseliti tudi naslednjih 70 let. Na tisoče prijav rekordov, ki jih še vedno sprejmemo vsako leto, nam jasno pove, kako pomemben je naziv svetovnega rekorda za opisovanje in razvrščanje neverjetnih podvigov. Dokler si bodo ljudje prizadevali doseči vse bolj zahtevne cilje, bomo prisotni s svojimi štoparicami in merilnimi trakovi, pripravljeni, da vse te rekorde uradno popišemo.

NEKOČ …
Zgodbo o osvajanju rekordov lahko prikažemo tudi s predstavitvijo zgodovine določenih kategorij.
V vsakem poglavju boste torej našli razdelek ‘Iz zgodovine’, ki pove, kako se je rekord spreminjal skozi leta. Izbrali smo raznolik nabor tem, od velikosti živali (str. 30–31) in človeške postave (str. 62–63) do dosežene višine stavb (str. 148–149) in plačil za prestope med nogometnimi klubi (str. 220–221), ter jih predstavili v obliki osupljivih infografik.
Da je knjiga glasnik in dokument svojega časa, lahko vidimo tudi v sedmih dvostranskih člankih z rekordi, kakršni so bili objavljeni na vsakih 10 let naše knjige. Zanimivo je videti, kako so se njihova podoba in slog ter rekordi spreminjali skozi desetletja med letoma 1955 in 2025! In kot zanimivost še en dvostranski članek na temo platine na začetnih straneh knjige.

IN V PRIHODNOSTI
Stalni uspeh GWR je delno posledica naše naloge, da vedno odražamo najnovejše dogodke in trende. Vsebino torej določajo prijave, ki jih sprejemamo. S približno 30.000 prijavami na leto nam nikoli ne zmanjka novih zamisli.
Še posebej pa gre zahvala vsem mlajšim od 16 let, ki so si prislužili naš uradni certifikat GWR.
Mladim rekorderjem smo prvič v zgodovini posvetili celotno poglavje (str. 174–191).

REKORDNE IKONE
Čisto na koncu pa smo v tej jubilejni izdaji vpeljali rubriko IKONE. To so vzorniki, kakršni so youtubovska senzacija MrBeast, košarkarska legenda LeBron James, polarna pionirka Preet Chandi in celo kulturni fenomen Barbie! Rekorderji, ki resnično simbolizirajo in utelešajo duh Guinnessovih svetovnih rekordov in katerih vrednote se skladajo s tistimi, ki sta jih zastavila ustanovna urednika pred toliko leti.

KNJIGA JE TRADICIONALNO NAJBOLJŠE PRAZNIČNO DARILO ZA OTROKE TER ODLIČNA ZABAVA,
ZA ODRASLE PA VIR PREVERJENIH INFORMACIJ.

Slovenci imamo že v svoji naravi željo po doseganju več, boljše, hitreje. Prav zato imamo vsako leto lepo število novih Guinnessovih rekordov.

Novi slovenski rekordi v knjigi za leto 2025 so (po vrstnem redu v knjigi):

• Najgloblji potop na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno plavutjo (ženska), Alenka Artnik, 111 m
• Najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja, Boris Tomašič, 73 ur 23 minut
• Najdlje živeča dvoživka, človeška ribica, do 70 let
• Največ zlatih medalj na IFSC svetovnem prvenstvu v športnem plezanju, Janja Garnbret, 8
• Največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France, Tadej Pogačar, 4
• Največ košarkarskih odbojev med nogami v 1 minuti, Luka Trpin, 517
• Največ košarkarskih ‘pajek’ odbojev v 1 minuti, Luka Trpin, 89

Ob zgoraj naštetih sta še dva rekorda, ki sta bila dosežena v Sloveniji, in sicer

• Največ golov v ženski EHF rokometni ligi prvakinj (1069), dosegla jih je Jovanka Radičević, sicer Črnogorka, v zadnji sezoni, ko je igrala za slovensko moštvo Krim.
• Najstarejši prejemnik točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, Noriaki Kasai, 51 let in 290 dni, dosegel jih je za 29. mesto v Planici marca 2024.

O knjigi v medijih:

Večni slovenski rekordi: zakonca Štremfelj, Tina Maze, najstarejša piščal, trta, kolo in še kaj

RTVSLO – V jubilejni izdaji Guinnessove knjige rekordov kar sedem novih dosežkov Slovencev

Siol.net – Tudi človeška ribica je svetovna rekorderka

Politikis.si – Guinnessova knjiga rekordov 2025 s sedmimi novimi slovenskimi rekordi, med rekorderji tudi Janja Garnbret in Tadej Pogačar

Maribor24.si – Ko slovenski rekordi podirajo meje – od človeške ribice do kolesarskih zmag

Mediaspeed – Predstavitev nove Guinnessove knjige rekordov in druženje s slovenskimi rekorderji

Demokracija.si – Guinnessova knjiga rekordov 2025 s sedmimi novimi slovenskimi rekordi – med njimi najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja, ki jo je v dolžini 73 ur in 23 minut izvedel Boris Tomašič