Lokostrelec

V Lokostrelcu spoznamo Tecuja, moža, ki je nekoč slovel kot izjemno nadarjen lokostrelec, a se je nato umaknil iz javnosti, in fanta, ki se nanj obrne s številnimi vprašanji. Odgovore nanje mu Tecuja ponazori s potjo loka in z načeli, ki osmišljajo življenje. Zgodba, ki jo tke Coelho, nas uči, da se morajo v življenju dejanja povezati s tem, kar čuti duša, sicer ne bomo izpolnjeni, in da ni vredno živeti v strahu pred zavrnitvijo ali neuspehom. Treba je tvegati, se opogumiti in sprejeti številne nepričakovane obrate, ki nam jih na pot postavlja usoda.

PAULO COELHO nam z modrostjo, odprtostjo in tekočim jezikom, zaradi katerih je zaslovel po vsem svetu, podaja okvir za polno življenje: trdo delaj, bodi strasten in uvideven, ne boj se neuspeha in želi si pozitivnih sprememb.

Življenje PAULA COELHA (Rio de Janeiro, 1947) se bere kot zgodba iz knjige. Kljuboval je smrti, ušel norosti, premagal skušnjave z drogami, prenašal mučenje, eksperimentiral z magijo in alkimijo, študiral filozofijo in teologijo, nenasitno bral, izgubil in ponovno pridobil svojo vero ter izkusil bolečino in veselje ljubezni. V iskanju svojega mesta v svetu je našel odgovore na izzive, s katerimi se srečuje vsak izmed nas. Verjame, da imamo v sebi moč, da najdemo svojo usodo.
Njegove knjige so bile prevedene v 88 jezikov in prodane v več kot 320 milijonih izvodov v več kot 170 državah. Njegov roman Alkimist (1988) je bil prodan v več kot 85 milijonih izvodov in je navdihnil najrazličnejše ljudi. Je član brazilske literarne akademije in prejemnik državnega reda legije časti. Leta 2007 je bil imenovan za glasnika miru Združenih narodov.

EVA ELLER je ilustratorka in grafična oblikovalka. Rodila se je v Talinu ter študirala v Belorusiji in Estoniji. S knjižno ilustracijo se ukvarja od šestnajstega leta. Uporablja različne likovne tehnike, ustvarja ročno in digitalno, najraje pa ima grafiko. Ima edinstven občutek za barve in je zelo pozorna na besedilo. Je avtorica naslovnic in ilustracij številnih romanov, novel in pravljic tako za odrasle kot za otroke.
»Ko berem rokopis, si naredim podrobno analizo dela, od vizualnega dela (razmišljam o tem, kdaj se kaj zgodi, ali so dogodki resnični ali izmišljeni) do zapleta zgodbe (iščem odgovore na kaj, zakaj, kako).«