Nikoli nismo prosili za krila

Vanessa Diffenbaugh, avtorica uspešnice Jezik rož, je znova napisala odličen roman, fascinantno lirično pripoved o ljubezni, težkih odločitvah in neusahljivem upanju.

Letty Espinoza je štirinajst let opravljala tri službe hkrati. Da so preživeli, je morala vzeti, kar so ji ponujali, njena mati pa je med tem vzgajala njena otroka, petnajstletnega Alexa in šestletno Luno. Zdaj pa sta se njena starša odločila za vrnitev domov, v majhno mehiško vasico Ora de Hidalgo, in Letty se je prvič znašla pred težkim izzivom – kako postati mati svojima odtujenima otrokoma.

Čeprav Letty uspe nadobudnega Alexa vpisati v zelo dobro srednjo šolo v San Franciscu, pa je njeno novo življenje precej nenavdihujoče: Luna pogreša svojo babico, Alex se zaljubi v sošolko, ilegalno priseljenko, in se ne ozira na materina svarila, pojavi se nov sodelavec, ki prevzame Lettyjine najboljše izmene v službi, povrhu pa začne najstniški sin zastavljati še neželena vprašanja glede svojega neznanega očeta.