Življenje in ime sta vse, kar je Beyah dobila od staršev. Vse, kar je v življenju dosegla, je dosegla sama.
Od študija na univerzi in lepše prihodnosti jo ločita samo dva kratka meseca, toda zaradi nepredvidenega dogodka je preostanek poletja prisiljena preživeti pri očetu, ki ga skoraj ne pozna. V tem času namerava ostati neopazna in počakati, da poletje mine, toda načrte ji prekriža sosed Samson.
Samson in Beyah na prvi pogled nimata nič skupnega. Ona prihaja iz revnega in zapostavljenega okolja, on iz premožne in privilegirane družine. Toda nekaj jima je skupno: oba privlačijo žalostne stvari, kar pomeni, da gravitirata drug k drugemu. Privlačnost med njima je premočna, da bi jo zanikala, toda dogovorita se, da se njuna poletna romanca ne bo razvila v nič globokega. Ampak Beyah se ne zaveda, da se bliža močan tok, ki bo odnesel njeno srce.
Citati iz knjige:
Ranjeni ljudje prepoznajo ranjene ljudi. To je kot klub, v katerem nočeš biti.
»Zato ker so trenutki, v katerih se imaš lepo, v glavnem vredni bolečine, ki sledi.«
»Srce nima kosti, tako da se ne more zlomiti.«
»Ljubezen je zelo podobna vodi. Lahko je mirna. Lahko je divja. Nevarna. Pomirjujoča. Voda je lahko zelo različna, toda vedno je voda.
Ti si moja voda.
Mislim, da sem tudi jaz lahko tvoja.«







