Violinistka

Prihaja veličastni trenutek, ko se glasba obarva v pisane barve …

Anna Maria della Pietà je slišala note, preden je našla besede. In tiste note so vedno imele barve.
Leta 1704 je živela deklica. Bila je sirota, glasbeno nadarjen čudežni otrok, najljubša učenka Antonia Vivaldija.
Postala je najboljša violinistka osemnajstega stoletja. Zgodba, ki nas popelje vse od razkošnih beneških palač do blatnih kanalov mesta, pripoveduje o neustavljivi želji po uspehu ene same ženske in o njenem vzponu na vrh, o izgubi in zmagoslavju ter o tem, koga si na poti do uspeha zapomnimo in koga pustimo za seboj.
Zgodba, kako je Anna Maria della Pietà postala največja violinistka osemnajstega stoletja, razpletena v romanu Violinistka, nam pokaže korenine klasične glasbe, kakor še niso bile prikazane. Ko nas popelje v um skladatelja in glasbenika, naletimo na nekaj neverjetnega: morda se lahko za najslovitejše delo klasične glasbe na svetu – Štirje letni časi – zahvalimo skupini preživelih sirot, ki so bile kot novorojenčki že na pol poti do smrti v beneških kalnih kanalih.

Čas je, da spoznamo žensko, o kateri bi morali govoriti zadnjih tristo let.

Harriet Constable je novinarka, filmarka in pisateljica, ki živi v Londonu. Njeno novinarsko in dokumentarno delo je bilo predstavljeno v občilih, kot so New York Times, BBC, Guardian, The Times, Financial Times, NPR in Economist. Diplomirala je na poletni šoli za novinarstvo univerze Columbia ter je štipendistka Pulitzerjevega centra in članica kraljeve družbe umetnosti.
Kot otrok je igrala flavto, pela z mamo (klasično pianistko in pevko) ter poslušala klasično glasbo.

UREDNICA O KNJIGI: Ob branju dobesedno začutiš glasbo. Uvid v mojstričin um je neverjeten in enkratno je videti, kakšen vpliv imajo ženske, čeprav z grenkim priokusom, ker družba njihovih talentov ne sprejema. Bi zadnjo trditev morala napisati v pretekliku? Včasih ja, včasih ne, kajne?