Obilje čudežev

Najnovejši roman Nicholasa Sparksa, avtorja prodajnih uspešnic z lestvice New York Timesa, ima močan čustveni naboj in tematizira vprašanja o tem, ali se lahko ljudje spremenimo ‒ ali vsaj sprijaznimo s potjo, ki smo jo izbrali.

Tannerja Hughesa sta vzgojila stara starša. Sledil je vojaškim stopinjam svojega dedka in poslal pripadnik Rangersov ter vse življenje preživel v tujini. Zadnje besede njegove babice na smrtni postelji so bile: Najdi kraj, kamor boš spadal, in ga spremeni v svoj dom. Razkrila mu je tudi skrivnost ‒ ime njegovega očeta, ki ga ni nikoli poznal, in kje bi ga lahko našel.
Radovednost mu ne da miru, zato se odpravi v Asheboro v Severni Karolini, da bi ga skušal poiskati. V manj kot štiriindvajsetih urah v mestu sreča Kaitlyn Cooper, zdravnico in mater samohranilko. Oba takoj začutita povezavo: Tanner ve, da ima Kaitlyn za seboj zanimivo zgodbo in želi jo slišati, Kaitlyn pa Tannerja dojame kot skrivnostnega in vznemirljivega moškega ‒ ki bo v nekaj tednih najbrž odšel.
Medtem v bližini svoje dneve samotno preživlja triinosemdesetletni Jasper. Stanuje v koči, ki meji na nacionalni gozd, družbo mu pa dela le njegov stari pes Arlo. Njegovo mirno življenje je zaznamovala tragedija izpred desetletij. Ko sliši govorice, da so v gozdu opazili belega jelena ‒ bitje legend, ki je navduševalo tudi njegovega očeta in dedka ‒ postane obseden z željo, da bi jelena rešil pred divjimi lovci.
Ko se zgodbe vseh protagonistov počasi odvijajo v skupno smer, nihče od njih ne pričakuje čudeža … a prav ta bo morda za vedno spremenil njihovo prihodnost.